Vrtec Sonček pri OŠ Žužemberk 07 620 14 41, 030 717 740
 

Sovice v mesecu juniju

Kako hitro minevajo dnevi. Kar na enkrat smo se znašli v toplih poletnih dneh, ki smo jih nestrpno pričakovali.

Čas s prijatelji res hitro mine….Skupaj nam gre vse čudovito od rok. Radi potegnemo vse iz polic kar le lahko dosežemo, če ne gre, pa damo vedeti Klavdiji in Nini, da nekaj ”nujno” potrebujemo z višje police. V tem mesecu so nas večkrat ”poklicale” kartonaste škatle Kmetija. Sploh podiranje zloženega stolpa je neverjetno zabavna reč, da o vseh živalih in rastlinah sploh ne omenjamo – trudimo se jih poimenovati ali oponašati njihove glasove. Naš besedni zaklad smo bogatili in širili z ogledovanjem naših kartoniranih slikanic in ob poslušanju različnih zgodbic. Celo prve igre spomina s pomočjo knjige Spomin smo že poskusili nekateri.

Celo igre s punčkami so nam že nadvse zanimive. Včasih res ne vemo ali bi jih ali jih še ne bi pokrili, a s skupnimi močmi ugotovimo kaj je najbolj prav zanje.

Zelo radi smo zunaj, sploh ker je to super prostor za igro, zabavo in opazovanje tako narave, kot druženje s prijatelji – tudi tistimi zelooooo velikimi, ki nas vedno radovedno opazujejo in nas zabavajo. Pa še milne mehurčke imamo ves čas pri roki ali pa se k nam ”zapeljejo” s sosednjih teras. Lovljenje in pokanje je vedno super ideja za kratek čas. Podali smo se tudi na sprehode in na raziskovanje okolice našega vrtce. V vročih dneh smo pa še najraje do sadne malice čofotali ob vodni mizi in po malici odšli h Grahkovi hiški, kjer smo se igrali s peskom in se družili s prijatelji.

Uuuu pa naše malo igralo. Z njegovo pomočjo smo premikali meje mogočega. Ugotovili smo kaj vse zmoremo, če se sami nismo upali podati na pot raziskovanja, so nam pokazali prijatelji in smo se kaj hitro opogumili in tudi mi pričeli poskušati, in smo vztrajali in vztrajali in se kmalu naučili kak nov gibalni trik. In moramo povedati zelo smo bili ponosni ko nam je uspelo prvič splezati nanj ali se spustiti po toboganu. Res smo nadvse gibčne male Sovice – ni kaj! In posledično sta vedno bolj gibčni tudi Klavdija in Nina, ki nas ves čas vztrajno lovita in pazita, da ne bi podvigi postali ”prehudi”.

V igralnici pa nam ”naredijo igralo” – čisto pravi hrib. Nanj plezamo, se po njem spuščamo in se kotalimo. Polivalentne blazine so vedno prava izbira – sploh, ko iz njih nastane hrib ali tunel, da se pod njim skrijemo, igramo ali se lovimo s prijatelji. 🙂 Super plezalo, kukalo ali prostor, da se malo umaknemo, je tudi naša ”prekucnjena” miza ob steni.

Zapisala Klavdija Pirc, fotografija Klavdija Pirc in Nina Brkopec

Med igro tudi predahnemo in si malo odpočijemo, a ne za dolgo.
Žeja je lahko huda reč, a ne pri nas. Mi zelo radi pijemo in si vzamemo nekaj trenutkov za mir in se v miru odžejamo. Se pa tudi zgodi, ko se prijatelj zamoti z igračo, da radi poskusimo ali je v njegovi steklenički še kaj boljšega kot v naši. Še dobro, da Klavidja in Nina to hitro opazita in stekleničko očistita.
Sovice za trajen spomin na naše dogodivščine.
(Skupno 27 obiskov, današnjih obiskov 1)