Vzgojiteljici Klavdija Kužnik in Mateja Mišmaš sva bili vključeni v program EU Erasmus+. Cilj mednarodne mobilnosti je bil Norveška, natančneje Barnehagenet vrtci v Oslu in Sarpsborgu, ki sva jih obiskali v mesecu septembru. Na poti sta se nama pridružili še dve vzgojiteljici iz Slovenije. Naša ključna naloga je bila opazovanje učenja na prostem. Nekaj o Norveški, ki leži na zahodnem delu Skandinavskega polotoka. Njene sosede so Švedska, Finska in Rusija ter ima veliko obalo s številnimi fjordi. Oslo, svetovna metropola, kjer sva bili več dni šteje približno 450.000 prebivalcev. Slovi po prozornem zraku in najboljši pitni vodi v Evropi. Na Norveškem je izobraževanje na prostem na vseh ravneh šolanja nekaj povsem vsakdanjega. Spoznali smo, da v norveških vrtcih z otroki preživijo do 70% časa na prostem, ne glede na vremenske razmere. Vsi otroci imajo nepremočljiva oblačila, obutev in dežnike. V zakonih lahko najdemo podatek, da morajo biti otroci, ki obiskujejo vrtec, vsak dan na prostem vsaj tri ure. Obiskale smo vrtec, v katerem namensko hodijo v dvorano na drsanje. Ostali obiskujejo telovadnico, park, gozd. V večini se večkrat tedensko poslužujejo mestnih avtobusov. Tudi počitek 1 do 3-letnih otrok v večini vrtcev poteka na prostem. Otroci spijo v svojem vozičku, ki ga vsak dan starši pripeljejo od doma. Igra, dejavnosti in spanje na prostem poteka v vseh vremenskih razmerah, razen ob močnem vetru in več kot -10’C. Slabost norveških vrtcev pa je, da imajo otroci v vrtcu le enkrat na teden topel obrok, ostale dni imajo za kosilo kruhove izdelke, namaze, mleko, ovseno kašo ter sadje. V preteklosti so otroci s seboj nosili »lunch boxe« oz. malico od doma, zato trenutno prehrano v vrtcih smatrajo kot zelo dobro.  Spoznale smo tudi delo njihovih strokovnih delavcev, normative v skupinah, sistemizacijo, načine sodelovanja s starši, delo z otroki s posebnimi potrebami. Za razliko od nas imajo skoraj polovico privatnih vrtcev, ki so zelo dobro obiskani. Po dejavnosti in plačilu se ne razlikujejo od državnih vrtcev. Izstopal je normativ otrok v vseh norveških vrtcih. V skupini na 14 otrok starih 1-3 let pripadajo 4 strokovni delavci in na 24 otrok, starih  3-6 let, ravno tako 4 strokovni delavci. Zanimalo nas je še, kako je poskrbljeno za zdravstveno oskrbo, zdrav življenjski slog, kako izvajajo gozdno pedagogiko, kakšen kurikulum imajo. Izstopal je kurikulum, ki se od slovenskega zelo razlikuje. Velik poudarek je na dobremu počutju, izražanju in prepoznavanju čustev, pogovoru, prepoznavanju pravih in nepravih dotikov- zlorabe. Želijo vzgojiti otroke v empatične in odgovorne osebe. V Sloveniji poteka prenova in posodobitev kurikuluma na področju predšolske vzgoje. Multikulturnost je zaznati tudi v vrtcih, tako med otroci, kot tudi med zaposlenimi. Spoznale smo vzgojiteljice in vzgojitelje iz Peruja, Čile, Nemčije, Bosne, Hrvaške, Irana, Rusije, Ukrajine. V nekaterih vrtcih so vključeni v program uporabe računalniških tablic. V osnovni šoli vsak učenec dobi poleg brezplačnih šolskih potrebščin, zvezkov, delovnih zvezkov in učbenikov še tablični računalnik, v 5. razredu pa prenosni računalnik za šolske obveznosti.

Domov smo prišle polne idej in znanj, ki jih bomo s pridom uporabile v naših  skupinah. Lansko leto smo se pridružili mreži gozdnih vrtcev, največji cilj v letošnjem letu je pridobitev dovoljenja za uporabo koščka gozda za gozdno igralnico. Želimo si je na Dvoru in v Žužemberku. Prepričani smo, da nam bo uspelo, saj gozd na otroke vpliva blagodejno, pomirjujoče, spodbuja koncentracijo, pozornost, domišljijo, krepi zdravje in razvija otrokove motorične in socialne sposobnosti.

Njihov vrtčevski slogan je »Vsak začetek je uvod v dobro življenje!« Tudi nas naj žene naprej po kvalitetnem in srčnem delu, kot ga že opravljamo in ga vsak dan posebej negujemo.

Foto: Klavdija Kužnik, Mateja Mišmaš