Hvala otrokom in staršem, ki ste ob evropskem tednu mobilnosti, od 16. do 29. septembra, pridno hodili do vrtca peš, da je naš sivi zajček dobil lep, bel »kožušček«.
Spodbujamo vas tudi naprej, če imate možnost, da v vrtec ali iz vrtca odidete peš, ker s tem skrbite za okolje pa tudi za gibanje in ne pozabimo na najpomembnejše, čas, ki ga starši aktivno preživite z otrokom.
»Gibanje je življenje.« M. Petelin.
Zdrav otrok je v gibanju. Njegovo potrebo je potrebno upoštevati tako doma kot v vrtcu. Naši možgani niso narejeni, da bi se gibali 1x na teden ampak vsak dan! V možganih je modus ponavljanja. Pri učenju ni bližnjic/instant rešitev. Gibalne izkušnje zvišujejo prag za bolečino. Padci in modrice so sestavni del gibalne igre.
»Gibanje je naš prvi učitelj=odpre vrata za učenje!«. P&G Dannison.
V predšolskem obdobju otrok osvaja naravne oblike gibanja: hoja, tek, opiranje na roke, vlečenje, visenje na zviralih, potiskanje, raztezanje, hoja po robovih, guganje, plezanje, lazenje, padanje, skakanje v globino, skakanje (trampolin, debelejša blazina), gibanje čez ovire, metanje, lovljenje, valjanje…
»Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe.« (Kurikulum za vrtce 1999).
»Ukvarjanje« z otrokom namreč ne pomeni, da je otrok zgolj fizično poleg nas, ampak da se ukvarjamo z njim tako, da širi svoja čustvena, inteligenčna in socialna obzorja ter skupaj z nami razvija druge spretnosti. Ni toliko pomembno, koliko časa količinsko preživimo z otrokom, pač pa to, kako kvalitetno in intenzivno to počnemo. V današnjem času, polnem obveznosti in hitenja, nam zlasti med tednom kronično primanjkuje časa, ki bi ga namenili svojim otrokom – še posebej, če sta oba starša polno zaposlena. Če imamo med tednom dnevno samo nekaj ur časa za otroke, je potrebno veliko discipline, da jim vsaj del tega časa namenimo kvalitetno. Vendar se splača, saj bodo otroci znali ta čas zelo ceniti. Ta čas je najdragocenejši. Biti skupaj, čutiti obstoj drugega bitja, njena/njegova čustva, misli, ustvarjanje tihe bližine in biti zraven ob razburkanih čustvih. Vse to je mogoče samo ob druženju. Ali drugače rečeno. Ko imamo nekoga radi, želimo biti z njim in preživljati čas z njim. Skupni trenutki smeha, bližine, pogovori drug z drugim, sprehodi v naravo, kolesarjenje, igra na igrišču, ure branja pravljic, … In tudi vsi prepiri, trenutki besa in žalosti. Družino sestavljamo mi in odnosi med nami. Do odnosov pa lahko pride le, če imamo čas, da smo skupaj in da se družimo.
»Gibanje je ena najosnovnejših oblik izražanja občutkov, sporočanja, socializacije in univerzalna oblika terapije.« N.M.Puhan.
Jožica Štrasberger
