Komaj smo čakali dan, ko bomo odšli na izlet. Vse leto smo pridno varčevali in končno dočakali naš zaključni izlet na ranč Aladin.

Čeprav je zadnje dni vreme zelo muhasto, smo imeli srečo, da je ravno, ko smo prispeli, nehalo deževati.

Že na zajtrku sta se nam pridružili mamica Katja in babi Olga, ki sta bili naši spremljevalki in sta svojo nalogo več kot dobro opravili.

Otroci so zelo težko dočakali trenutek, ko smo se  opravili na avtobus.

Pot nam je zelo hitro minila.

Najprej smo se igrali na igralih, ker si je ena skupina otrok – Mravljice in Pikapolonice, ogledovala živali.

Potem je gospod poklical še nas. Z zanimanjem smo mu prisluhnili in opazovali živali. Nekatere smo lahko tudi pobožali. Videli smo ježevca, noje, gosi, kokoši, petelina, rakuna, kamelo, osla, pujsa, lame, zajčke, koze, ovce, nosate medvede, perzijske pse, kenguruja.

Po končanem ogledu nas je čakala malica in na koncu še sladoled.

Ko smo se peljali nazaj proti Žužemberku, so bili otroci zelo pevsko razpoloženi in celo pot nazaj smo prepevali.

Imeli smo se lepo in spoznali spet nekaj novega in zanimivega.

vzg. Lilijana Hrovat