Vrtec Žužemberk 07 30 87 107
 

Priporočena literatura za starše

Stran je še v izdelavi

Mala knjiga za velike starše (Zoran Milivojević et al)

Iz uvodnika knjige: V poplavi knjig v vzgoji otrok je ta ena od redkih, ki resnično ponuja odgovor na vprašanje, kako s primerno kritiko in kaznijo otroku postaviti meje. Avtorji (Zoran MIlivojević in ostali psihologi z dolgoletnimi izkušnjami) namreč zastopajo stališče, da preveč ljubezni ne more “pokvariti” otroka ter da je pomanjkanje ali odsotnost kritike in kazni tisto, kar ga zares “kvari”. Prava kvaliteta vzgojnega pristopa, predstavljenega v tej knjigi se kaže v uravnoteženosti postavljanja ciljev, pohval, nagrad, kritike in kazni. Knjiga vam pokaže, kako z ljubeznijo in ustreznim vzgojnim stilom svojega otroka zares pripravite na samostojno življenje v družbi. (Iz uvodnika knjige). TOPLO PRIPOROČAMO

Zakaj postajajo naši otroci tirani (Michael Winterhoff, Učila, 2009)

B. Nežmah, Mladina, 16.7.2009: To ni priročnik za starše, temveč esej o moderni družbi, ki ga je napisal otroški psihiater. Izhodišče torej niso težave roditeljev, ki jih nekega dne tiranstvo otroka prižene do obupa. Avtor na osnovi izkušenj seže v vrtce, v šole in v delikvenco mladostnikov. Zastavi si namreč vprašanje: kaj pomeni za skupnost množica malčkov, ki jih starši več ne vzgajajo kot otroke, ampak so z njimi v partnerskih, v projekcijskih in celo v simbiotičnih odnosih?

Winterhoff izhaja iz številnih šolskih problemov, ko šolarji niso sposobni sprejeti učitelja kot avtoritete. In kjer potem šola dvigne prag tolerance, saj postavi za normalno hrup, provokacije in razgrajanje med poukom, s tem pa jasno pade splošni nivo znanja. Njegova dramatična slika sega v nove generacije polnoletnih, ki se izogibajo delu, študiju in naporu, saj živijo za svet zabave, televizije in računalniške zasvojenosti. In pripelje do apokaliptične družbe, ki začne posledično sovražiti otroke.

Psihiatrov zastavek je torej zdrava pamet: nekoč se je reklo, da so otroci nesramno predrzni in se jih je sistematično socializiralo, medtem ko se jih danes navdušujoče interpretira, češ, kako kažejo samozavest in težnjo po uveljavljanju. Družba odraslih dandanes prekine svoj pogovor, če pred njih stopi malček z vprašanjem. Naenkrat utihnejo in se posvetijo njemu, namesto da bi vztrajali v svojem pogovoru in bi dobil otrok izkušnjo, da mora kdaj s svojo željo počakati.

Knjiga pledira za drugačno starševstvo, ki otroka jemlje kot otroka in mu s tem sploh daje možnost, da doživi otroštvo. Otroštvo kot posebni svet otroka, iz katerega skozi leta in več kot poldrugo desetletje počasi prestopa v svet odraslih. Ko postane partner na koncu in ne na začetku otroštva.

Vsekakor provokativno delo, ki spodbuja polemiko o sodobnem starševstvu.

(Skupno 7 obiskov, današnjih obiskov 1)