Pri Medvedkih je zadišalo iz igralnice. Po zajtrku smo gnetli parklje s pomočjo Lenartove in Žanove babice. Vnučka sta bila zelo vesela, saj babic skorajda nista spustila iz rok. Skupaj smo si ogledali testo, ga povonjali in vanj vtikali prstke, če je dovolj “dobro” in mehko. S pomočjo babic smo gnetli testo in oblikovali parklje. Vsak otrok je v parklje potisnil rozine – oči, gumbe in rdeč jeziček. Nekaj rozin je vmes smuknilo v usta, ampak to je otroška radovednost in veselje. In kakšni so bili? Mi vemo, da so bili odlični! Hvala babicama za pomoč in pripravljenost!