Mesec marec smo namenili opazovanju prihajajočega letnega časa, izkoristili tople sončne žarke, se pogovarjali o družini ter odnosih.
Miška in poleg tudi njeni starši si nadvse želijo spoznati kakšnega novega prijatelja zanjo, ker je preveč navezana nanju in vesta, da otroci potrebujejo vrstnike. A na podlagi videza živalic, ki jih srečuje na svoji poti, zna o marsikom marsikaj neprijaznega povedati. A slednjič, še pravočasno, spozna, da štejejo geste in dejanja, ne pa videz.
Miška se znajde v stiski in za pomoč prosi kresničko, krta in dihurja. Ko svoje želje zadovolji, ko na svojega pomočnika pogleda s spočitimi očmi, suho kožo in ob dnevni svetlobi, vidi, da je kresnička ob belem dnevu manj bleščeča kot ponoči, krt dolgočasen jamar in dihur precej zaudarja. Do njih je nesramna, oni pa se, pričakovano, odzovejo z začudenjem in umikom.
Preobrat v zgodbi je logičen in poučen: miška ugotovi, da le lepa beseda lepo mesto najde, da mora s svojimi prijatelji ravnati prijazno in skrbno, če želi, da se ji še kdaj pridružijo ob čaju. Prav tako naj prijateljev ne bi izbirali glede na njihov videz, zato je to ena od pravljic, ki otroke uči spoštovanja, razumevanja in sprejemanja edinstvenosti posameznika.
Otroke je zgodba zelo pritegnila, zato smo iz nje razvili projekt. Zgodbo smo jim predstavile preko kambišibaja, nato pa skozi zaporedja slik obnavljali zgodbo.
Skupaj z otroki smo ustvarili pravljično sceno – kraj dogajanja – gozd.
Ko je bila scena končana, smo s pomočjo ročno izdelanih mimičnih lutk; miška, krt, kresnička, dihur, veter otrokom znova dramatizirale zgodbo. Nato so se v dramatizaciji preizkusili tudi oni.
Živali, ki nastopajo v zgodbi smo dodobra preučili tudi kako izgledajo in živijo v realnosti.
Vsak otrok si je izdelal svojo ročno lutko miške.
Prihod pomladi smo obeležili z iskanjem rožic, nabiranjem šopkov, gibanju v naravi, ustvarjanjem.
Gregorjev dan smo ubeležili s prstno igro Gnezdece ter izdelavo ptičkov za dekoracijo vrtca.
Pripravljali smo se na posnetek za pomladni pozdrav iz Sončka z lastno deklamacijo Moj očka s pomočjo slikopisa.
Za darilo ob mesecu družine staršem; smo okrasili steklene lončke in posadili ušesnik, katerega lastnosti so otroci tudi spoznali.
Izdelali smo stojala za slike, ta mesec ga je krasila risba otrokove družine.
Na koncu smo se zopet vrnili k miški – igri s svojo lutko, ter iskanju prijateljstva.
Ustvarili smo preprosto družinsko drevo, se pogovarjali o družinskih članih.
Družino smo upodobili tudi s kredami.
Pred prazniki in zaprtjem smo pobarvali okrasna jajčka kar v brivski peni.
Izdelali smo enostavne košarice, ki smo jih potrebovali za orientacijsko igro na Cviblju: Pomagajmo zajčku, ki je izgubil jajčka.
Komaj čakamo zopet na sonček, da lahko hodimo na vse daljše pohode in se naužijemo lepote pomladi in otrokom omogočimo gibanje, ki ga najbolj potrebujejo.
Je pa tudi v igralnici poučno in zabavno.
Tako kot starši miško pošljejo v svet, da izkusi nove dogodivščine in si poišče prijatelje, tako vaši otroci pridejo v vrtec po nova doživetja. In še naprej jim jih bomo omogočali.
Zapisala: vzgojiteljica Katja
