Najprej smo poslušali zgodbo o semenu, imenovalo se je žir. Dnevi so minevali in žiru so začele poganjati koreninice, nato je začelo poganjati steblo. Čez čas so se koreninice spremenile v močno razrasle korenine in steblo sta okrasila dva nežo zelena klična lista. Leta so minevala in žir je rastel, postal je ogromno drevo, ki se je imenovalo bukev. Nato pa so drevo požagali. A še pred tem je na gozdna tla padlo čisto, čisto majhno seme (povzeto po Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije).

Otroci so vsakič znova z navdušenjem spremljali zgodbo, ki smo jo predstavili s kamišibajem.

Odločili smo se, da izvedemo poskus s fižolom. Zanimalo nas je, kaj  vse potrebuje rastlina za rast. Tri kozarce s semeni fižola smo postavili na okensko polico (prvi kozarec s semeni fižola smo redno zalivali, v drugi kozarec s semeni smo vsakodnevno prilili več vode, tretji kozarec s semeni pa sploh nismo zalivali), pri vseh treh je bila prisotnost dnevne svetlobe. Četrti kozarec s semeni fižola smo postavili v temen prostor (omaro) in petega na zunanjo okensko polico. Poizkus smo opazovali tri tedne. In kaj smo opazili? Izjave otrok:

 »Tud v temi je zrastel fižol, samo ni zelene barve.«

»Tisti zunaj ni nič zrastel.«

»Ja, zunaj je zmrznil, tudi doma je češnja zmrznila, ker je blo preveč mrzlo.«

»V drugem kozarcu se je fižolček utopil. Preveč smo zalivali. Zgnil je.«

»Tud jaz moram pit, da živim, zato tud fižol v tretjem kozarcu ni zrastel, ker ni imel vode.«

»Mladi fižolček iz prvega kozarca pa lahko kar na njivico posadimo. Idealen je.«

Ugotovili smo, da je pri fižolu strok plod, zrno fižola pa seme. Z namočenega semena lahko olupimo semensko lupino, ki je del semena. Vse, kar je znotraj semenske lupine, je mlada rastlinica (kalček ali zarodek). Fižol je dvokaličnica in ima dva velika klična lista.

Otroci so zelo uživali ob opazovanju, bili so tudi zelo skrbni do rastlin. Priporočamo, da tudi doma izvedete kakšen poskus (namig: vrtna kreša – hitro zraste in je pravi zaklad vitalnih snovi. Mlado krešo lahko uporabimo svežo ali pa jo dodajamo juham in enolončnicam 😉

Zapisale: Jožica Štrasberger, Ana Marija Jereb in Nika Lovše