S 1. 9. 2017 je sedem novinčkov prilezlo v skupino Polžkov v VVD Brulec. Pridružili so se deklici, ki je v skupini ostala od lanskega leta. Tako je sedaj vseh polžkov 8 in že raziskujejo svojo novo »igralno hišico«.

Na začetku je potekalo uvajanje tako, da so bil v igralnici skupaj z otroki prisotni tudi starši. Najprej so otroke spremljali nekaj ur, na koncu pa so otroci ostali v vrtcu preko celega dne.

Ko staršev ni bilo, je otroke spremljal jok, stiska in domotožje. Ob tem so potrebovali miren glas, prijeten nasmeh ter dotik in objem, da so se pomirili. Večino otrok zelo pomirja zvok kljunaste flavte in otroških citer, katerih sta se vzgojiteljici redno posluževali. Dan pri Polžkovih je prežet z mirnimi pesmimi in uspavankami ob počitku, saj umirjen glas najbolj pomiri žalostnega otroka. Vsakodnevno se medsebojno spoznavamo z vrstniki, novim okoljem, prostori in spoznavamo nove igrače.

Otroci na začetku še niso pokazali zanimanja za igro in igrače. Ob spoznavanju prostora, bolj natančno naše igralnice in sovrstnikov ter vzgojiteljic, pa so otroci začeli lepo posegati po igračah in se nekateri samostojno, drugi ob spodbudi začeli vključevati v igro. Na začetku se vsak otrok igra posamično oz. individualno, saj otroci še niso močni na govornem področju.

Otroke zelo privlači igranje na različne instrumente in poslušanje njihovih zvokov.

Pri hranjenju otroci potrebujejo še pomoč, saj so še nesamostojni in se s priborom šele spoznavajo.

Na sprehodu v okolici vrtca nas spremljata polžkov voz in biba. Večkrat odidemo do kužka Tačka, saj so na začetku zelo zanimive domače živali.

Spoznavam novo igračko.
V vrtcu je lepo.
Živjo, jaz sem Nejc.
Kuku, kdo se skriva v ogledalu?
Naš prvi sprehod do kužka Tačka.
Sonček mi nagaja.
Poglej Žiga, tam je muca.
Pozdravljen Jurček z Jurčičeve.
Lovimo in pokamo milne mehurčke. Uuuu, kako je zabavno!
Poglejte, kako visoko je eden izmed mehurčkov.
Imam novo frizuro. Kako zelo mi je všeč!
Mmmm, kako je dober kruh. 🙂
Poslušamo petje pesmic in igranje na otroške citre.
Pa še en “selfi” s teto Špelo. Lepo je v njenem objemu.
Rad pospravljam igračke.
Nasmeh do ušes.
Orkester Pri Polžkovih.
Spoznavamo zvoke ropotuljic.
Mmmm, kako že diši. Skuhal bom nekaj slastnega!
Hm… Le kaj bom skuhal?
En copatek gor, drugi pa dol. 🙂
Le kaj se skriva za zaveso?
Ahaaaaa. Pa sem ugotovil.
V tunelu je zabavno!
Kukuu, priplezala sem do konca tunela.
Juhuuuu. Pogumno se plazim skozi tunel.
Samo še nahrbtnik si nadanem in grem na potep.
Veverica, veverica, kje pa si? Ahaa, vidim te! 🙂
Miška kaško kuhala…
Tudi jaz se rada nasmejim.

 

Pripravila vzgojiteljica Pavla Štravs

 

(Skupno 114 obiskov, današnjih obiskov 1)