V naši skupini je bilo v mesecu februarju zelo razgibano. S težkim srcem smo se poslovili od naše Mance, ki je sedaj vzgojiteljica. Malce nam je v tolažbo, da ni daleč (le za sosednjimi vrati) in jo lahko pogosto obiščemo. Spoznali smo tudi že njene male Sovice in z njimi malo zapeli in zaplesali.

K nam je prišla zelo prijazna in srčna Lara ter takoj smo jo vzeli za svojo. Ugotovili smo, da rada riše in ustvarja in kmalu smo se lotili dela, saj je bil pred vrati pust.

Naučili smo se, da je pust norčav, vesel in predvsem zelo glasen. Pridno smo trenirali z igranjem na različne glasne inštrumente in pust pričakali dobro pripravljeni.

Ko je pust končno prišel, smo si dali duška. Peli smo, plesali, rajali ob poskočni glasbi z ostalimi skupinami na hodniku in se zabavali. Da smo za vse to imeli dovolj energije, so poskrbeli sladki pustni krofi.

Glasnim maškaram je skoraj uspelo pregnati zimo. Sneg je izginil z našega igrišča in mi smo po dolgem času lahko uživali na igralih.

Skoraj uspelo. Konec februarja je zima pokazala, da se še ne bo vdala. Kot vedno, smo bili snega zelo veseli.