Kdo bi si mislil, da si lahko tri- ali štiriletni otrok zapomni toliko vrst ptic! Otroci so nas pri tej temi neverjetno presenetili. Ob koncu meseca poznamo zares veliko število ptic in veliko pesmic o njih. Vzgojiteljice smo morale obljubiti, da poiščemo pesmice še za tiste ptice, ki so zaenkrat ostale brez pesmice.

Tudi otroci so se pri gibalnih igrah prelevili v ptičke in se skrivali v gnezda, ali pa z zakritimi očmi ugotavljali, kdo čivka za njimi.

Ptice smo spremljali povsod, kamor smo šli. Poslušali smo njihovo petje, občudovali njihova skupna popotovanja po nebu in na naše navdušenje na bregu Krke opazili čapljo, ki je nepremično čakala na morebiten ulov…

Pticam smo na igrišču obesili slasten obrok, a ker smo se tam na ves glas zabavali, plašnih ptičkov ni bilo na spregled…

Dolgo smo se razočaranih obrazov sprehajali mimo zakljenjenega gradu. Pa smo se le opogumili, na občini prosili za ključ in se zopet dodobra natekli v družbi grajske čarovnice. Tokrat smo lahko celo drsali na grajskem drsališču, nastalem iz majhne lužice…

Sredi meseca smo dobili novega prijatelja Matijo, ki se je kar hitro začel igrati z nami.

V igralnici so z različnimi likovnimi tehnikami nastali pisani ptički in tople hišice zanje.

Rojstne dneve smo v novem letu začeli jemati nekoliko bolj zares. Učili smo se, v katerem mesecu in letnem času ima kdo rojstni dan in tistim, ki so praznovali v januarju, tudi čestitali kot se spodobi.

Za konec pa še glavni dosežek meseca- bibo smo vrgli v kot. Odslej se sprehajamo kot veliki otroci, v koloni po parih. Starejši vodijo mlajše in skupaj skrbimo za varnost vseh.

Zapisala: Katja Hribar